Paeonia officinalis, Navadna potonika

Martin Cilenšek:

Potonika. ( Paeónia officinális)

Potonika, patonija ali krsnik je skoro v vsakem vrtu navadna, krasna rastlina, ktero ljudje povsod cenijo zavoljo velikih temnorudečih, večkrat tudi pisanih cvetov. Po vrtih nahajamo večjidel le pisane potonike. kterim so se prašniki izpremenili v venčeve lističe; v prvotni njeni domovini pa — po gorjanskih gozdih južne Evrope — cvet ni pitan, kakor nam to kaže a) naše slike.

V zemlji ima potonika kratko, toda jako obširno in močno koreniko, ki je porastena z mnogimi, vlaknatimi koreninami; te so navadno gomoljasto odebeljene d). Ako jo vdereš, zdi se ti, da visijo podolgasti krompirji na njej.

Na koreniki stoji jedno ali več trdnih, debelih in golih stebel, ktera so zmirom nekoliko zverižena in 30-60 centimetrov (1-2 čevlja) visoka.

Zeló veliki listi so recljati, dva-, trikrat-trojnati; njihovi listki suličasti in celorobi ali valoviti. Srednji listek je razdeljen na tri krpe.

Vrh stebel stojijo posamezni, široki cveti, ki imajo nekaj nejednakih čašnih lističev, pokrivajočih obli popek od začetka popolnoma. Cvetni venec samorastle (divje) potonike ima navadno pet, vrtne pa mnogo lističev. Prav dobro se dá včasi opazovati, kako prehajajo prašniki v cvetne lističe; čim bliže središča so namreč nameščeni, tem bolj kažejo svojo prvotno obliko. Sredi cveta so 2-3 plodnice, ki se spodi tiščijo, zgoraj pa stojijo druga od druge in se v zavito brazdo okončujejo b). Plodovi so mešički c), v kterih je mnogo rujavega semena.

Potonika cvete velikega travna in rožnika; njeni podzemeljski deli so omotno-strupeni.