Martin Cilenšek:
Pogačica. ( Tróllius europaeus)
Pogačica ali škatla je prav zala, zlaticam podobna rastlina višjih gora in planin, kjer ji najbolj ugajajo pašniki in drugi travnati prostori. V zemlji ima močno, črno koreniko, ki večjidel naravnost v tla tišči; ondi pa, kjer ima kamenito podlago, rije napošev dalje. Porastena je z mnogimi črnikastimi koreninicami, ki jo malo da ne popolnoma pokrivajo. Zgoraj je zaodeta z listnimi ostanki in podaljšana v steblo.
Steblo je navadno brezvejnato, 30-60 centimetrov (1-2 čevlja) visoko, golo in votlo ter se okončuje v velik rumen cvet.
Listi so vsi jednaki; zgoraj temnozeleni, spodi pa sinji in dlanasto razdeljeni na 3-5 trikrpih ali na 3 krpe nacepljenih listkov. Krpe so redkokdaj celorobe, navadno so globoko narezane in nazobčane. Pritlehni listi stojijo na dolgih, skoro okroglih in spodi v nožnico razširjenih recljih; stebelni imajo kračjo nožnico in žlebast recelj. Čim više so pritrjeni, teni neznatnejši je recelj, tako da sedijo naposled neposredno na nožnici in najvišji celó na steblu.
Veliki, svetli, rumeni cvet je skoro obličast in ima 10âÂÂ15 obširnih, izbočenih čašnih lističev, kteri zakrivajo notranje dele. Venčevih lističev je 5-20; podolgasti so, v primeri s čašnimi neznatni in imajo blizu dna plitvo globelico, v kteri se nabira med. Obojni prav radi odpadejo. Mnogobrojni rumeni prašniki so nasajeni pod plodnicami, kterih je tudi precejšnje število. Plodnice se razvijejo v mešičke.
Pogačica cvete od velikega travna do malega srpana. Zavoljo lepega cvetja jo imajo marsikje na vrtih. Strupena je neki samo korenika, ki se pa včasi zamenja s koreniko od črnega teloha.