Planinski kosmatinec (Anemóne alpína) je izmed onih planinskih rastlin, ki so zeló priljubljene ondotnim prebivalcem in prijateljem visokih gorá. Med tem ko cvetejo njegovi žlahtniki po nižavah že zgodaj spomladi, odpira on svoje bele cvete še le rožnika in malega srpana. V tleh ima planinski kosmatinec močno, črnikasto koreniko, ktera se spušča navadno naravnost v zemljo. Pokrita je z listnimi ostanki prejšnjih let in mnogokrat tudi glavata.
Steblo, ki se vzdiguje iz korenike na viš, je 15â35 centimetrov (6-13 palcev) visoko, brezvejnato, okroglo in kocinasto ter se okončuje v precej obširen cvet.
Pritlehni listi, ki izvirajo neposredno iz korenike, so recljati in trojnati, njihovi listki pérnasto nacepljeni ali razdeljeni in napiljeni. Temnozeleni so in spodi kosmati ter se razvijajo še le potem, ko je rastlina ocvetla. Krovni listi so trije; od začetka so blizu cveta, pozneje pa, ko se betva podaljša, v spodnji stebelni tretjini. Podobni so pritlehnim, toda nekoliko manjši in brez reclja.
Veliki cvet ima 6â9 jajčastih čašnih lističev, kteri so lepo razprostrti, zgoraj goli in popolnoma beli, spodi kosmati in rudečkasti ali sivkasti. Včasi so omenjeni lističi tudi rumenkasti. Venčevih lističev cvet nima, pač pa mnogo prašnikov in pestičev. Plodovi so podolgasti in podaljšani v dolg, kosmat rep.